“Za to sem že prestar.” To je stavek, ki ga pri samoobrambi slišimo pogosto in ki skoraj nikoli ne drži. Samoobramba ni tekmovalni šport. Ne merimo se z dvajsetletniki, ampak s tem, kar zmoreš ti.
Kar šteje, ne izgine s starostjo
Večina samoobrambe so odločitve pred tehniko: kam greš, kako hodiš, kdaj se umakneš. Tu imajo ljudje z več življenjskih izkušenj pogosto prednost. Hitreje opazijo, da nekaj ni v redu, in se manj zapletajo v dokazovanje.
Stabilnost pred hitrostjo
Pri prerivanju odloča, kdo ostane na nogah. Nizka stoja, prenos teže in ravnotežje se dajo trenirati v vsaki starosti in hkrati pomagajo v vsakdanjem življenju: na stopnicah, na ledu, pri nošenju. Nizke, stabilne tehnike imajo smisel tudi zato, ker ne zahtevajo gibljivosti dvajsetletnika. Več o tem v članku Zakaj vadimo nizke brce in ne visokih.
Telo z zgodovino
Po 40. letu ima večina ljudi kakšno zgodbo: koleno, hrbet, rama. To ni razlog, da ne začneš, ampak razlog, da začneš pametno. Pred prvo uro se pogovorimo o poškodbah, vaje pa prilagodimo. Če ti je ljubše, lahko začneš individualno in se pozneje pridružiš skupini.
Kaj se spremeni z vadbo
- Drža in hoja postaneta stabilnejši.
- Občutek za razdaljo se izostri.
- Odziv pod pritiskom postane mirnejši.
- In ne nazadnje: več gibanja, ki ima jasen cilj.
Razdaljo, držo in odziv začneš čutiti po nekaj mesecih redne vadbe, po približno pol leta pa se opazno spremenita drža in hoja.
Kako začeti
Brez predznanja in brez posebne kondicije. Kontakt je postopen, sparing nikoli ni obvezen. Prinesi udobna oblačila in odprt um.
Trening samoobrambe v Ljubljani na Ziherlovi 44, v skupini ali individualno. Poglej, kako poteka trening samoobrambe.



