Vsak januar se vpiše več ljudi kot v kateremkoli drugem mesecu razen septembra. Vsak marec jih je v dvorani manj kot decembra prej. To se ne dogaja, ker bi bili ljudje šibki - dogaja se, ker je januarska odločitev skoraj vedno zastavljena tako, da ne more preživeti.
Tukaj so štiri stvari, ki v praksi ločijo tiste, ki marca še vadijo.
Prvič: izberi termin, ki ustreza tvojemu slabemu tednu
Napaka, ki jo naredi skoraj vsak, je, da izbere termin, ki ustreza njegovemu dobremu tednu. Torek ob 18.00 zveni odlično, dokler ne pride teden, ko so trije sestanki, otrok bolan in avto v servisu.
Vprašanje ni, kdaj ti ustreza, ko gre vse gladko. Vprašanje je, kateri termin bi zdržal tudi v najbolj zafrknjenem tednu v mesecu. Za marsikoga je to jutranji ob 6.00 - ne zato, ker bi bil prijeten, ampak zato, ker ob šestih zjutraj nihče nima sestanka in nihče ne kliče. Za nekoga drugega je to sobotno dopoldne. Redko je to tisti termin, ki se ob vpisu zdi najbolj logičen.
Drugič: dvakrat tedensko, ne štirikrat
Januarska odločitev je skoraj vedno preveč ambiciozna. Človek, ki pol leta ni naredil ničesar, se odloči za štirikrat tedensko. Tri tedne to gre. Četrti teden izpusti eno uro, peti dve, šesti se preneha, ker se mu zdi, da je itak že propadlo.
Dvakrat tedensko je prag, pod katerim se ne splača, in strop, ki ga na začetku ne prebiješ. Dva termina na teden pomenita osem na mesec, kar je dovolj, da telo napreduje, in dovolj malo, da preživi teden, ko gre vse narobe. Če se čez tri mesece pokaže, da bi rad več, boš to vedel sam. Nihče še ni nehal vaditi zato, ker bi bilo dvakrat tedensko premalo.
Tretjič: odloči se enkrat, ne vsak mesec
Mesečna vadba ima skrito ceno. Vsak mesec znova se odločaš, ali boš plačal naslednjega - in vsaka odločitev je priložnost, da rečeš ne. Konec februarja, ko je zunaj sivo in v službi gneča, je ta odločitev zelo lahka v napačno smer.
Tromesečni paket to odpravi. Ni to vprašanje denarja, čeprav je paket ugodnejši od treh mesečnih. Gre za to, da si februarja ne izbiraš več. Odločitev je bila sprejeta januarja in velja do aprila, ko je zunaj že drugačno vreme in ko si sam že drugačen vadeči.
Četrtič: naredi si prag, ki je nižji od ure
Vsak, ki vadi dlje časa, ima nekaj, kar naredi takrat, ko na uro ne gre. Pri nas so to običajno tri stvari: nekaj minut stoje v poziciji, ena Qi Gong vaja, ali pet minut dihanja.
To ni nadomestilo za trening in ne trdimo, da je. Je nekaj drugega: most, ki prepreči, da bi izpuščena ura postala izpuščen teden. Razlika med človekom, ki je izpustil torek in v četrtek prišel, in tistim, ki je izpustil torek in se ni več vrnil, je pogosto samo v tem, da je prvi v sredo doma deset minut nekaj naredil in s tem ohranil občutek, da še vadi.
Kaj se zgodi marca
Če preživiš do marca, si čez najtežji del. Ne zato, ker bi bila vadba lažja, ampak ker takrat nehaš odločati. Torek zvečer je torek zvečer, kot je četrtek dan, ko greš po otroka - ne premisliš, samo greš.
Do tja je približno deset tednov. Vse zgoraj napisano je namenjeno samo temu, da jih preživiš.
