Ena najpogostejših kritik tradicionalnih borilnih veščin gre nekako takole: forme so lepe, ampak v resnični borbi se nikoli ne zgodi tisto, kar vadiš, torej so izguba časa.
Kritika ima prav v tistem, kar trdi - in hkrati popolnoma zgreši, čemu forme sploh služijo.
Kaj je forma
Forma (kitajsko taolu) je natančno določeno zaporedje gibov, ki ga vadiš sam. Traja od pol minute do nekaj minut. Vsebuje pozicije, prehode, udarce, brce, obrate in dihalne vzorce, povezane v celoto, ki jo ponavljaš mesece in leta.
Forma ni simulacija borbe. Kdor jo tako razume, jo bo upravičeno zavrgel. Forma je slovar: shramba za pozicije, prenose teže, kote, razdalje in načine, kako se telo organizira okoli osi.
Nihče ne pričakuje, da boš v borbi izvedel formo. Prav tako nihče ne pričakuje, da boš v pogovoru recitiral slovar - a brez besed ne govoriš. Forma je tam, da imaš iz česa jemati, ko je treba jemati hitro.
Kaj forma dejansko gradi
- Strukturo. Kje je teža, kako je poravnana hrbtenica, kako gre moč od tal navzgor. To se ne da naučiti v borbi, ker je v borbi preveč informacij naenkrat.
- Spomin telesa. Gib, ki si ga ponovil tri tisoč krat, ne potrebuje odločitve. To je edini razlog, zakaj karkoli deluje pod pritiskom.
- Vzdržljivost in moč nog. Nizke pozicije skozi dolgo zaporedje so bistveno zahtevnejše, kot izgledajo.
- Dih. Forma ima dihalni vzorec. Kdor ga izgubi, ne pride do konca.
- Zbranost. Zaporedja se ne da izvesti raztreseno. To je meditativni del Kung Fuja, čeprav se mu tako ne reče.
Kaj je Sanshou
Sanshou (散手, dobesedno “prosta roka”) je kitajski borbeni sistem: udarci, brce, meti in rokoborba v prostem gibanju - s partnerjem, ki se ne strinja s tabo in ki se premika, kot hoče sam.
Tu se pokaže, kaj od slovarja dejansko znaš uporabiti. In odgovor je vedno: manj, kot si mislil. To ni poraz, to je informacija - in edini način, da jo dobiš.
Zakaj eno brez drugega ne deluje
Samo forme. Gibi so čisti, pozicije globoke, izvedba lepa - in vse skupaj razpade v trenutku, ko nekdo pritisne nazaj. Nikoli nisi preizkusil razdalje, časovnice in tega, kaj se z gibom zgodi, ko ga nekdo moti. Rezultat je znanje, ki obstaja samo v prazni dvorani.
Samo borba. Hitro postaneš uporaben in hitro zastaneš. Brez slovarja ponavljaš tri stvari, ki ti gredo, in se izogibaš vsemu ostalemu. Deluje dve leti, potem telo pošlje račun - običajno skozi ramo ali koleno.
Mehko premaga trdo. Nežno premaga togo.
Kako to vadimo pri nas
Prehod iz enega v drugo je postopen in ima jasne stopnje.
- Osnove in kratka forma. Nova vadeča začne pri pozicijah, prenosu teže in kratkem zaporedju. Nekaj mesecev.
- Tehnika s sodelujočim partnerjem. Partner naredi točno tisto, kar je dogovorjeno. Cilj je razdalja in kot, ne rezultat.
- Tehnika z rahlim uporom. Partner začne motiti - počasi, predvidljivo, dogovorjeno. Tukaj se prvič zares vidi razlika med tem, kaj znaš in kaj razumeš.
- Prosto gibanje z omejitvami. Na primer samo roke, samo določena razdalja, brez polne moči. Igrišče je zoženo, da je iz njega mogoče kaj odnesti.
- Prosti spar. Šele ko je vadeči pripravljen - telesno in po znanju - in nikoli kot preizkus poguma.
Nihče ne gre iz prve stopnje na peto. In nihče ne gre v spar zato, ker ga je nekdo izzval.
Kaj odneseš, tudi če se nikoli ne boriš
Večina naših vadečih se ne bo nikoli pretepala in tudi ne želi. Vseeno pa iz Sanshou vadbe odnesejo tri stvari, ki jih forma sama ne da.
Mirnost pod pritiskom. Ko nekdo stopi v tvoj prostor in se hitro premika, telo naredi predvidljive stvari: dih se zapre, pogled se zoži, mišice se stisnejo. Če to izkusiš pod nadzorom dovoljkrat, se odziv umiri - in to se prenese daleč izven dvorane.
Občutek za razdaljo in prostor. Koliko prostora rabiš, kje je nekdo pretesno, kdaj je bolje stopiti nazaj. Uporabno vsak dan, v gneči in v pogovoru.
Zavedanje, kaj telo naredi, ko se ustraši. Presenetljivo koristno znanje, ki ga skoraj nihče nima.
Praktično
Oboje je del rednega Kung Fu programa - v jutranjem terminu (pon, tor, čet, 6:00-7:15) in v popoldanskem (Kung Fu 18:30-19:30). Začetniki začnejo pri formah in osnovah; Sanshou pride, ko pride.
Če te zanima predvsem borbeni del, povej. Če te borbeni del ne zanima prav nič, tudi povej - program se da voditi v obe smeri.
