Prvo uro je to zvočna kulisa. Učitelj nekaj šteje, skupina se premika v ritmu, ti se poskušaš ujeti in ne veš, ali je bilo to tri ali osem. Tretji teden šteješ z vsemi in se ne spomniš, kdaj se je to zgodilo.
Tukaj je, kaj v resnici slišiš.
Števila od ena do deset
Zapisano tako, kot se v slovenščini izgovori - ne po pinyinu, ker ta bralca brez predznanja zmede bolj, kot mu pomaga.
1 一 yi - »i«, kratko in visoko.
2 二 er - »ar«, z r-jem, ki se komaj sliši.
3 三 san - »san«.
4 四 si - »s’«, skoraj brez samoglasnika.
5 五 wu - »u«, s kratkim v na začetku.
6 六 liu - »ljou«.
7 七 qi - »či«.
8 八 ba - »ba«.
9 九 jiu - »djou«.
10 十 shi - »š’«.
Pri hitrem štetju se marsikatera od teh skrajša do neprepoznavnosti, kar je normalno tudi na Kitajskem. Ni treba, da je natančno - pomembno je, da je v ritmu.
Zakaj se sploh šteje po kitajsko
Trije razlogi in nobeden ni obredni.
Prvi je dolžina. Kitajski števniki so enozložni. »Pet, šest, sedem, osem« ima pet zlogov, »wu, liu, qi, ba« štiri, in ko odšteješ osem ponovitev pri hitrem tempu, je ta razlika slišna. Ritem je čistejši, ker vsak udarec pade na svoj zlog.
Drugi je razumljivost prek jezikov. V naši dvorani vadijo ljudje, ki ne govorijo slovensko. Štetje, ki je za vse enako tuje, deluje bolje kot štetje, ki polovico skupine izključi.
Tretji je izročilo, a ne v smislu obreda. Kung Fu se je prenašal skupaj z besedami zanj, in nekateri izrazi nimajo dobrega prevoda - o tem takoj.
Izrazi, ki jih slišiš poleg števil
馬步 mabu - »konjska pozicija«, nizka simetrična stoja s stopali v širini in koleni navzven. Najbolj osnovna in najbolj neusmiljena pozicija v Kung Fuju.
弓步 gongbu - »lokostrelska pozicija«, sprednja noga pokrčena, zadnja iztegnjena. Osnova skoraj vsakega udarca naprej.
抱拳 baoquan - pozdrav z dlanjo čez pest, s katerim se ura začne in konča. Odprta dlan čez zaprto pest pomeni obvladano moč.
氣 qi - beseda, ki jo prevodi najbolj mučijo. Dobesedno »sapa« ali »dih«, v vadbi pa opisuje občutek povezanosti diha in giba. Prevod v »energijo« je zavajajoč in ga zato ne uporabljamo.
功夫 gong fu - spretnost, pridobljena z dolgotrajnim trudom. Z borbo beseda nima nobene zveze.
散手 sanshou - dobesedno »proste roke«, ime za borilni del vadbe, kjer se tehnike uporabijo v prosti izmenjavi.
Česa se ni treba učiti
Ničesar. To je pošten del odgovora.
Nihče v dvorani ne pričakuje, da boš prišel s pripravljenim slovarjem, in nihče te ne bo nič vprašal. Štetje se prime samo, ker ga slišiš tristokrat na uro, in besede za pozicije se naučiš tako, da učitelj reče besedo in vsi naredijo isto stvar - kar je hitrejši način učenja kot katerikoli seznam.
Ta zapis je za tiste, ki po prvi uri odidejo domov in jih zanima, kaj je bilo tisto, kar so ves čas slišali. Ne za pripravo.
