Sredi septembra se v naši dvorani zgodi nekaj, kar se med letom ne ponovi. V vrsti pred začetkom ure stoji pet ali šest ljudi, ki so tu prvič. Ne eden, kot običajno - pet. To je edina razlika med septembrom in katerimkoli drugim mesecem, in je večja, kot se sliši.
Zakaj je lažje, ko nisi edini novi
Največja ovira pri vstopu v dvorano ni telesna pripravljenost. Je občutek, da bo vsak pogled na tebi. Kdor pride februarja, je pogosto res edini začetnik tisti večer, in prvo uro preživi v prepričanju, da vsi vidijo, kako narobe stoji.
Septembra to odpade. Ko je novih pet, nisi izjema, ampak skupina. Napake so razpršene, učitelj razlaga osnove na glas, ker jih potrebuje več ljudi hkrati, in nihče nima občutka, da zadržuje uro. Do novembra so ti isti ljudje že skupina, ki se med sabo pozna - in to je največkrat tisto, kar odloči, ali nekdo vztraja.
Kaj september ima, česar januar nima
Januarski vpisi so slabši, čeprav jih je številčno več. Razlika je v razlogu.
Januarja se ljudje vpišejo, ker so si nekaj obljubili. Obljuba je zunanja - nastala je iz nezadovoljstva s prejšnjim letom in ne iz radovednosti. Ko mine šest tednov in obljuba obledi, ni več ničesar, kar bi te v torek zvečer spravilo iz stanovanja.
Septembra je drugače, ker se tvoj urnik tako ali tako na novo postavlja. Šola se začne, delo se vrne v ritem, koledar se prestrukturira. Vadba, ki jo vstaviš v tednu, ko se vse ostalo šele usede, ima veliko večjo možnost, da postane del tedna, in ne nekaj, kar tednu dodaš.
Praktično to pomeni: dva večera, ki v tvojem koledarju od septembra naprej nista več prosta. Ne zato, ker bi se prisilil, ampak ker sta bila zasedena od začetka.
Vreme, ki dela zate
Septembra je še vedno svetlo, ko greš iz dvorane. To zveni obrobno, dokler ne pride november.
Kdor začne septembra, ima šest tednov, v katerih je pot na vadbo prijetna. V tem času se navada postavi. Ko potem res postane mrzlo in temno, ne odločaš več, ali greš - v torek zvečer preprosto greš, ker si osemkrat že šel. Kdor začne novembra, mora to isto odločitev sprejeti vsakič na novo, v najslabših možnih razmerah.
Če si september zamudil
Pri nas ni sezonskih tečajev z zaprtim vpisom - vključiš se lahko kadarkoli med letom, tudi sredi meseca. Zamuda torej ne pomeni, da moraš čakati.
Dva nasveta za tistega, ki pride izven septembra. Prvič: pridi z nekom. Ni pomembno, ali je partner, prijatelj ali sodelavec - dva začetnika sta si medsebojno tisto, kar je septembra celotna skupina. Drugič: vpiši se za tri mesece, ne za enega. Ne zaradi cene, čeprav je tromesečni paket ugodnejši, ampak zato, ker se odločitev sprejme enkrat, namesto vsak mesec znova.
Kaj narediti ta teden
Pogledaš urnik in izbereš termin, ki ti dejansko ustreza - ne tistega, ki bi ti ustrezal, če bi bil bolj urejen. Jutranji ob 6.00 je odličen za nekoga, ki zvečer nikoli ni gospodar svojega časa, in slab za nekoga, ki po enajsti zvečer ne gre spat.
Nato prideš na eno uro. Ne vpišeš se vnaprej, ne kupiš opreme, ne pripraviš se telesno. Prideš v udobnih oblačilih, pustiš čevlje pred dvorano in narediš uro, kot jo zmoreš.
Če ti bo ustrezalo, se vpis uredi po uri v petih minutah. Če ne, si izgubil eno uro septembrskega večera - kar je v tem mesecu, ko je večerov še veliko, precej poceni poskus.
