Kaj se zgodi z jezo, ko gre skozi telo

Pest, iztegnjena proti fotoaparatu, gozd v ozadju
Jeza ni problem. Nenadzorovana jeza je.

Med razlogi, zaradi katerih ljudje pridejo v borilno veščino, je eden redko izrečen naglas: nekje moram spraviti to, kar nosim v sebi.

Vprašanje je legitimno in odgovor ni tisti, ki ga večina pričakuje.

Kaj borilna veščina z jezo ne naredi

Ne odstrani je. Ura vadbe ne izprazni jeze kot posode. Če prideš jezen in odideš miren, se je zgodilo nekaj drugega, ne izpraznitev.

Ne spodbuja je. Predstava, da borilna veščina uči agresijo, je napačna, in v pravilno vodeni dvorani je nasprotje res.

Ne nadomesti obravnave. Če je jeza posledica travme, izgorelosti ali motnje razpoloženja, vadba pomaga, ne pa zdravi.

Učitelj z iztegnjeno dlanjo in pestjo v gardi, črno-bel posnetek
Vaja s partnerjem pod pritiskom je najboljša šola za odziv.

Zakaj udarjanje v vrečo ni rešitev

Ideja o “ventilu” je privlačna in slabo podprta. Raziskave o katarzi so precej dosledne: neusmerjeno izražanje jeze jo praviloma ohranja ali krepi, ne pomirja.

Deset minut divjega udarjanja v vrečo pusti telo v visoki vzburjenosti, dih plitev in glavo v istem vzorcu, samo bolj utrujeno. Naslednjič je prag nižji, ne višji.

To ne pomeni, da udarjanje ni koristno. Pomeni, da je koristno, kadar je tehnično - z natančnostjo, dihom in nadzorom moči. Takrat ni izliv, ampak delo.

Kaj se dejansko zgodi

Stresni ciklus se zaključi. Jeza je fiziološko stanje pripravljenosti na dejanje. Če dejanja ni, ostane v telesu. Ura zahtevne vadbe ji da iztek, po katerem pride okrevanje - in to je razlog, da si po treningu miren, ne izpraznitev.

Dih dobi nazaj nadzor. Prva stvar, ki se ob jezi izgubi, je izdih. Vadba, kjer je dih ves čas prisoten, ta vzorec načne.

Odziv pod pritiskom se vadi. Tu je jedro. Ko ti nekdo v vaji s partnerjem pride v prostor in te pritisne, telo naredi natanko tisto, kar naredi ob jezi: dih se zapre, pogled se zoži, mišice se stisnejo. Razlika je, da se v dvorani to zgodi v nadzorovanih okvirih, z možnostjo ustaviti, in dovolj pogosto, da se odziv umiri.

Nastane prostor. Po nekaj mesecih opaziš jezo, preden se odzoveš nanjo. Zamik je pol sekunde. To je vse, kar je potrebno.

Mehko premaga trdo. Nežno premaga togo.

Mirna gladina jezera z gorami v jutranji megli
Prostor med dražljajem in odzivom je celoten cilj.

Zakaj je borilna veščina za to boljša od teka

Tek zaključi stresni ciklus in to je veliko. Kar tek ne naredi, je vadba odziva na drugega človeka.

Jeza je skoraj vedno medosebna. Vaja, v kateri nekdo dejansko pritisne nate in ti moraš ostati sproščen, je edini varen prostor, kjer se ta konkretna veščina da vaditi.

Zato marsikdo, ki je prišel zaradi napetosti, po letu dni pravi, da se je najbolj spremenilo to, kako se pogovarja doma.

Kaj to pomeni v dvorani

Pravila so jasna prav zato. Dogovor pred vsako vajo, beseda “stop”, ki ustavi vse, nadzorovana moč, pare določi učitelj. To niso birokratske omejitve - so pogoj, da je pritisk uporaben in ne škodljiv.

Kdor pride z namenom, da bo nekoga udaril, tega pri nas ne bo počel. Kdor pride z namenom, da bi razumel, kaj njegovo telo naredi pod pritiskom, je na pravem mestu.

Kaj lahko realno pričakuješ

Po vsaki uri: nekaj ur mirnejšega večera.

Po dveh mesecih: boljši spanec in nižja bazna napetost.

Po pol leta: pol sekunde zamika med tem, kar te sproži, in tem, kako se odzoveš.

Zveni malo. V praksi je to največ, kar se da doseči - in dovolj, da se marsikaj drugega uredi samo.

← Nazaj na blog

Prvi korak je najtežji.
Naredi ga z nami.

ali piši na andrej@bodymindljubljana.si