Meditacijska delavnica na festivalu je najtežja od vseh, ki jih vodimo. Ne zaradi hrupa - zaradi pričakovanj.
Ljudje pridejo z eno od dveh predstav: da bo to nekaj mističnega, ali pa da bodo morali dvajset minut ne misliti na nič. Prva predstava razočara, druga je nemogoča. Delo se začne s tem, da obe odložimo.
Kako je delavnica zgrajena
Šestdeset minut, od katerih je sedečega dela samo tretjina. To je namerno.
- Kratek uvod (5 minut). Kaj bomo delali in kaj ni cilj. Predvsem: prazen um ni cilj, misli bodo tekle, in to je v redu.
- Gibanje (20 minut). Preprosta Qi Gong sekvenca. Telo, ki je dvajset minut dihalo in se odprlo, sede bistveno lažje od telesa, ki je prišlo naravnost s festivalskega travnika.
- Drža (5 minut). Kako sedeti, da hrbtenica stoji sama. To je edini tehnični del in je pomembnejši, kot ljudje pričakujejo.
- Sedenje (20 minut). V dveh delih po deset minut, s krajšim premikom vmes. Dvajset minut naenkrat je za prvič preveč.
- Zaključek (10 minut). Vprašanja, kaj s tem doma, in ena preprosta navodila za nadaljevanje.
Zakaj hrup ni ovira
Prva skrb vsakega organizatorja: “ampak pri nas je glasno.”
Chan meditacija ne potrebuje tišine. Potrebuje nekaj, kamor se vrneš - in to je dih, ne okolje. Bas z odra, ki ga slišiš dvesto metrov stran, postane pravzaprav uporaben: je nekaj, kar te ves čas vleče stran, in vsakič, ko opaziš, da si odplaval, je to ponovitev.
V praksi se je pokazalo, da ljudje na festivalu sedijo bolje kot v tihi dvorani. V tihi dvorani je edina motnja tvoja lastna glava, kar je za prvič težje.
Kaj namenoma ne uporabljamo
- Glasbe. Vodena meditacija z glasbo je prijetna in ni meditacija. Ko glasba utihne, ne ostane nič.
- Vodenih vizualizacij. “Predstavljaj si gozd” opravi ravno tisto delo, ki bi ga moral opraviti udeleženec.
- Duhovnega besedišča. Ni potrebno in polovico ljudi po nepotrebnem odbije.
- Obljub. Dvajset minut sedenja ne bo nikogar spremenilo. Lahko pa mu pokaže, da je to izvedljivo - kar je edino, kar ena delavnica lahko naredi.
Mir prihaja od znotraj. Ne išči ga zunaj.
Kaj potrebujemo od organizatorja
Prostor s streho ali senco. Za razliko od gibalnih delavnic sedenje na soncu ne deluje. Šotor je idealen; dvorana tudi.
Podlage za sedenje. Blazine, karimate ali vsaj odeje. To je edina delavnica, kjer oprema šteje - brez podlage ljudje po desetih minutah nehajo, ker jih boli medenica.
Stole za tiste, ki jih potrebujejo. Nekaj kosov je dovolj. Sedenje na stolu ni slabša različica.
Termin ob robu dneva. Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Sredi popoldneva je najtežje, ker je takrat največ prehodnega prometa mimo prostora.
Ozvočenje pri več kot štiridesetih ljudeh. Tih, jasen glas je pri tej delavnici bolj pomemben kot pri drugih.
Koliko ljudi
Delovali smo s skupinami od desetih do sto petdesetih. Manjša skupina omogoča vprašanja in individualne popravke drže; večja ima svojo dinamiko - sto ljudi, ki hkrati utihne, je izkušnja, ki je v manjši skupini ni.
Če pričakujete več kot sto ljudi, nam to povejte vnaprej, ker se vodenje bistveno razlikuje.
Kombinacija, ki deluje najbolje
Meditacija sama zase je za festivalski program tvegana. Kar deluje zanesljivo, je blok gibanja in sedenja: trideset minut Qi Gonga, dvajset minut sedenja, deset minut zaključka.
Tako je zgrajena tudi naša redna praksa, in razlog je isti: sedeča praksa, iztrgana iz konteksta, redko zaživi.
Kako se dogovoriti
Napišite nam datum, predvideno število ljudi, prostor in to, ali imate podlage za sedenje. Odgovorimo s predlogom in ceno.
Izhajamo iz Ljubljane, kjer vodimo redne vadbe na Ziherlovi 44, delavnice pa izvajamo po vsej Sloveniji.
