Največ ljudi odneha v tretjem mesecu. Ne zato, ker bi bilo pretežko, in ne zato, ker bi izgubili zanimanje - ampak zato, ker nihče ni povedal, da je tretji mesec videti tako, kot je videti.
Ta zapis je časovni pregled prvega leta v našem vadbenem centru v Ljubljani. Brez obljub, s tistim, kar dejansko vidimo pri večini novih vadečih.
Prvi mesec: telo se upira
Prvi teden boste bolele mišice, za katere nisi vedel, da jih imaš - predvsem stegna in zadnjica. Drugi trening je pogosto težji od prvega. Tretji je že lažji.
V glavi je kaos. Gibov je preveč, zaporedja si ne zapomniš, in ves čas gledaš soseda. To je popolnoma pričakovano; prvi mesec ni namenjen učenju, ampak temu, da se telo navadi na ritem in obremenitev.
Kaj boš znal: osnovno stojo, prenos teže, en ali dva udarca. Manj, kot si upal. Točno toliko, kolikor je treba.
Drugi mesec: prve iskre
Bolečina po treningih izgine. Namesto nje pride občutek, da telo nekaj razume - pozicija, ki je bila prvi teden nemogoča, gre zdaj brez razmišljanja.
Tu se pojavi prvi opazni učinek zunaj dvorane: drža. Največkrat te nanjo opozori nekdo drug.
Kaj boš znal: kratko zaporedje od začetka do konca, čeprav ne lepo. Dih, ki zdrži skozi ogrevanje.
Tretji mesec: plato
To je najpomembnejši del tega zapisa. V tretjem mesecu se zdi, da ne napreduješ več. Novosti je manj, ponavljanja več, in tisti občutek iz drugega meseca se ne ponovi.
To ni zastoj. To je konsolidacija - telo utrjuje tisto, kar je nabralo, in za to potrebuje čas brez novih vsebin. Če v tem obdobju vztrajaš, se v petem ali šestem mesecu zgodi preskok, ki je večji od vsega prej.
Če odnehaš, boš čez leto dni mislil, da nimaš talenta. Nima zveze s talentom.
Ni pomembno, kako počasi greš, dokler se ne ustaviš.
Četrti do šesti mesec: preskok
Nekje tukaj se stvari sestavijo. Ne postopoma - nenadoma. Nekega večera opaziš, da si formo naredil, ne da bi mislil na naslednji gib.
- Pozicije so nižje in stabilnejše.
- Popravke učitelja razumeš takoj, ker jih čutiš, ne samo slišiš.
- Ravnotežje je opazno boljše, tudi izven dvorane.
- Uro in četrt zdržiš brez tega, da bi štel minute.
To je tudi obdobje, ko marsikdo doda drugo uro na teden ali se iz Qi Gonga razširi na Kung Fu.
Sedmi do deveti mesec: podrobnosti
Napredek se preseli iz “znam gib” v “gib je pravilen”. To je počasnejše in za marsikoga manj privlačno, a je tam, kjer se veščina zares gradi.
Pojavi se tudi drugačna vrsta zadovoljstva: ne od tega, da si se naučil nekaj novega, ampak od tega, da si nekaj naredil bolje kot prejšnji teden.
Pri tistih, ki vadijo Kung Fu, se v tem obdobju običajno začne postopno delo s partnerjem.
Deseti do dvanajsti mesec: navada
Vadba preneha biti odločitev. Torek in četrtek ob pol šestih sta preprosto zasedena - ne zato, ker bi se silil, ampak zato, ker je tam nekaj, kar drugje ni.
Kje boš po enem letu: dve do tri forme, osnove trdno v telesu, opazno boljša gibljivost bokov in ramen, dih, ki se ne zapre ob naporu, in precej boljše ravnotežje. Nisi mojster ničesar in tudi ne boš - ampak imaš temelj, na katerega se da graditi naslednjih dvajset let.
Kaj ti pomaga skozi prvo leto
- Dvakrat tedensko, redno. Bolje kot štirikrat en teden in nič naslednja dva.
- Ne izpusti dvakrat zapored. En izpuščen trening je premor, dva sta začetek konca.
- Vprašaj. Če česa ne razumeš, povej. Nihče ne pričakuje, da boš ugotovil sam.
- Ne primerjaj se. Nekdo v vrsti pred tabo vadi tri leta. To ni merilo, ampak zgled.
- Zapiši si. Po vsakem treningu ena vrstica: kaj je bilo novo. Čez pol leta ta zvezek pove več od občutka.
Kje začeti
Začetniška skupina v Ljubljani vadi ob ponedeljkih in sredah - Qi Gong ob 17:30, Kung Fu ob 18:30, Ziherlova 44. Vključitev je možna skozi vse leto, tudi sredi sezone.
