Ko novinec pogleda urnik in vidi, da del ure poteka v parih, se pogosto pojavi ista skrb: kaj pa če dobim nekoga, ki bo šel preveč na polno? Skrb je razumljiva. Zato je vredno razložiti, kako je delo v paru pri nas sploh sestavljeno.
Kaj vaja v paru je in kaj ni
Vaja v paru ni borba. V veliki večini primerov je dogovorjena izmenjava: eden izvaja, drugi drži, sprejema ali se odziva na vnaprej znan način. Cilj ni zmagati - cilj je, da oba dobita ponovitve.
Vsaka takšna vaja ima tri dogovorjene parametre, ki jih pove učitelj: kaj se dela, s kakšno hitrostjo in s kakšno silo. Dokler ti trije parametri veljajo, presenečenj ni. Prosta borba pride veliko kasneje in nikoli brez nadzora.
Zakaj brez partnerja ne gre
Vsaka tehnika, ki jo vadiš v zraku, ima idealno razdaljo, idealen kot in idealen trenutek. Vse tri stvari ti lahko pokaže samo drugo telo. Sam v prostoru boš gib izpilil, a nikoli ne boš izvedel, ali si prišel prepozno ali predaleč - to ti pove šele partner.
Sam se naučiš, kako gib izgleda. S partnerjem se naučiš, kdaj se zgodi.
Zakaj je to hkrati socialna vaja
Delo v paru zahteva nekaj, kar v vsakdanjem življenju redko vadimo: da nekomu za nekaj minut zaupaš svoje telo in da isto zaupanje sam upravičiš. Iz tega izhaja precej pravil dvorane, ki na prvi pogled izgledajo kot vljudnost - priklon pred vajo, snete ure in prstani, kratki nohti. To niso obredi; so način, kako se zaupanje vzpostavi vsakič znova.
Zanimiva posledica: ljudje se v dvorani spoznajo hitreje kot skoraj kjerkoli drugje. Ne skozi pogovor, ampak skozi to, kako ravnaš z nekom, ki je za trenutek v tvojih rokah.
Kaj, če je partner premočan ali premoker
To se zgodi in ni katastrofa. Dve stvari sta povsem sprejemljivi in ju uporabljamo redno:
- Povej naravnost. “Lahko malo počasneje?” je normalen stavek v dvorani in nihče ga ne bo vzel osebno.
- Povej učitelju. Če se ne izboljša, je to njegova naloga, ne tvoja.
Pri močnejših vajah pare sestavlja učitelj, ne naključje. Začetnika ne bomo poslali k nekomu, ki vadi deset let in ima roke kot kladiva - vsaj ne, dokler ta ne pokaže, da zna delati z začetnikom, kar je mimogrede tudi merilo napredka.
Menjava parov
Med uro pare običajno zamenjamo. Visok partner te nauči drugačno razdaljo kot nizek, močan drugačno kot gibčen. Kdor vadi vedno z istim človekom, se nauči odlično delovati proti enemu telesu - kar je zunaj dvorane malo uporabno.
