V vsaki skupini se to zgodi v prvem mesecu. Vadeči izvaja formo, gre mu čisto dobro, in nekje pri tretji četrtini se ustavi. Ne zaradi nog. Zaradi sape.
Zanimivo pri tem je, da isti človek brez težav prehodi hrib. Težava ni v pljučih - je v tem, kako se dih obnaša pod obremenitvijo, ko je zraven še zahteva po natančnosti.
Kaj se dejansko zgodi
Ko gib postane zahteven, telo naredi tri stvari, in vse tri so nekoristne.
Zadrži dih. To je refleks: pri naporu se trup stabilizira tako, da se zapre glotis. Za en sam dvig bremena je to smiselno. Za tri minute forme je katastrofa.
Preseli dih navzgor. Namesto trebušne prepone začnejo delati pomožne mišice vratu in ramen. Dih postane plitev in hiter, rame se dvignejo, in vrat se utrudi prej kot noge.
Prekine ritem. Dih se odklopi od giba. Od tu naprej vsak gib stane več, kot bi moral.
Zakaj se to zgodi ravno pri natančnem gibanju
Ker zbranost in dih tekmujeta za isto pozornost.
Ko se osredotočiš na to, kje je koleno in kam gre teža, dih preprosto pade z radarja. Pri teku tega ni, ker je gib avtomatičen. Pri formi, ki se je še učiš, je vsak korak odločitev - in dih je prva stvar, ki se ji odpoveš.
Prav zato je dih tako dobro merilo: če ti med gibom uide, gib še ni tvoj.
Telo ima korist od gibanja, um ima korist od mirovanja.
Tri stvari, ki to popravijo
1. Nosno dihanje, dokler gre. Ne kot pravilo, ampak kot merilnik. Dokler zmoreš dihati skozi nos, si v obsegu, kjer se telo uči. Ko moraš odpreti usta, si prešel v obseg, kjer samo vzdržuješ. Oboje ima svoje mesto, a je dobro vedeti, kje si.
2. Izdih ob naporu, ne vdih. Najbolj koristno pravilo v tem zapisu. Ob koncu udarca, ob spustu v pozicijo, ob prehodu - izdihni. Telo, ki ob naporu izdiha, ne zadrži diha, ker ne more.
3. Dih vodi gib, ne obratno. V Qi Gongu je to izrecno pravilo: gib se prilagodi hitrosti diha. Ko ga preneseš v Kung Fu, ugotoviš, da je forma, ki se je učiš, pravzaprav dihalni vzorec z gibi okoli njega.
Kaj ne deluje
Štetje. Vdih na štiri, izdih na šest. Deluje v mirovanju, pod obremenitvijo pa doda še eno nalogo v glavo, ki je že polna.
“Diši globoko.” Najpogostejši in najmanj uporaben nasvet. Globok vdih v napetem trupu gre v prsni koš in stanje poslabša.
Zadrževanje kot vaja. Obstajajo prakse, ki to uporabljajo namensko. Za začetnika v borilni veščini niso koristne in so lahko tvegane.
Kako to vadimo
V Qi Gongu neposredno: počasni gibi, kjer je dih glavna vsebina, in dolge stoje, kjer se pokaže vsaka napetost.
V Kung Fuju posredno: nizke pozicije držimo dovolj dolgo, da se dih pokaže. Ko se zapre, ustavimo, popravimo in ponovimo - in postopoma se prag premika navzgor.
Ko oboje vadiš vzporedno, se to zgodi hitreje, kot če delaš samo eno.
Kaj boš opazil
Po treh tednih: forma, po kateri si prej sopel, gre brez tega.
Po dveh mesecih: dih se ne zapre pri prvem presenečenju - niti v dvorani niti drugje.
Po pol leta: opaziš, kdaj se ti dih zapre v vsakdanjem življenju, in imaš z njim nekaj opraviti. To je pravzaprav ves smisel.
