Vprašanje se sliši nenavadno, dokler ne pogledaš, zakaj ljudje pridejo v eno ali drugo. V obeh primerih je razlog pogosto isti: hrbet, drža, občutek, da je telo šibko na sredini. Vadbi sta si na videz zelo različni, cilj pa imata bližje, kot bi kdo rekel.
Razlika je v metodi.
Kako gradi pilates
Pilates dela od znotraj navzven in z izolacijo. Vaje so zasnovane tako, da najprej aktiviraš globoke stabilizatorje - prečno trebušno mišico, medenično dno, male mišice ob hrbtenici - in šele nato dodaš gibanje okončin.
Prednost tega pristopa je natančnost. Ko je vaja pravilno izvedena, veš točno, kaj dela, in nadzor je popoln. Za nekoga, ki teh mišic sploh ne čuti - kar je po letih sedenja pogosto - je izolacija najhitrejša pot do tega, da jih spet najde.
Slabost je, da se prenos v vsakdanje gibanje ne zgodi sam. Trup, ki ga znaš aktivirati leže na hrbtu, ni nujno isti trup, ki se vklopi, ko dvigneš vrečo cementa ali se spotakneš na stopnicah.
Kako gradi Kung Fu
Kung Fu gre z nasprotnega konca. Trupa ne trenira nikoli posebej - trenira ga tako, da postavi telo v položaj, kjer se mora vklopiti sam, sicer se pozicija podre.
Ko stojiš v nizki poziciji in izvedeš udarec, mora trup prenesti silo iz tal skozi boke do roke. Če je sredina ohlapna, se sila izgubi in to takoj vidiš - udarec nima teže. Ko brcneš in stojiš na eni nogi, se trup vklopi, ker se drugače prevrneš.
Prednost je, da je prenos vgrajen. Nikoli se ne učiš aktivacije ločeno od uporabe, zato se vprašanje, ali bo delovalo tudi zunaj dvorane, ne postavlja.
Slabost je natančnost. Če globokih mišic sploh ne čutiš, jih Kung Fu ne bo izoliral namesto tebe - kompenziral boš z večjimi mišicami in učitelj bo to opazil šele, ko se pokaže v drži.
Kaj daje ena in ne daje druga
Pilates daje nadzor in natančnost ter je bistveno boljši pri specifičnih težavah s hrbtenico, kjer je natančno doziranje obremenitve pomembno. Je tudi varnejši vstop za nekoga, ki ima za sabo poškodbo hrbta.
Kung Fu daje obremenitev nog, ravnotežje in prenos sile - troje, ki ga pilates skoraj ne naslavlja. Nizke pozicije so za stegna in zadnjico več kot večina pilates vaj, ravnotežje se trenira ves čas, in obremenitev proti tlom je pomembna za kosti na način, ki ga vadba na blazini ni.
Kung Fu daje tudi nekaj, česar pilates ne obljublja: vsebino. Po treh letih pilatesa si močnejši. Po treh letih Kung Fuja si močnejši in znaš nekaj, kar prej nisi znal.
Kombinacija, ki dejansko dela
Če iščeš najboljše iz obojega, je smiselno zaporedje in ne izbira. Pri ljudeh, ki so pred Kung Fujem delali pilates, opazimo isto: pozicija se jim usede hitreje. Vedo, kje je sredina, znajo jo vklopiti, in učitelj jim tega ni treba razlagati trikrat.
Obratno pa Qi Gong počne del tega, kar bi sicer moral pilates. Delo z dihom, zavedanje trupa in počasen nadzorovan gib so v istem prostoru - zato marsikdo pri nas pilatesa ne potrebuje več, ko vadi oboje.
Kako izbrati
Če imaš konkretno težavo s hrbtenico in nasvet fizioterapevta, začni s pilatesom in Kung Fu dodaj pozneje.
Če je razlog splošna šibkost, drža in premalo gibanja, je Kung Fu boljša izbira, ker naslovi tudi noge, ravnotežje in kondicijo, ki jih pilates pusti pri miru.
Če te vadba brez vsebine dolgočasi - kar je najpogostejši razlog, da ljudje pilates opustijo po pol leta - je Kung Fu skoraj zagotovo prava izbira, ker se v njem ni mogoče dolgočasiti iz istega razloga.
