Ravnotežje je edina telesna sposobnost, ki jo izgubiš, ne da bi to opazil. Moč opaziš, ker ne moreš dvigniti nakupovalne vrečke. Kondicijo opaziš na stopnicah. Ravnotežje pa upada tiho - dokler nekega dne ne stopiš narobe s pločnika.
Zakaj upade
Ravnotežje ni ena sposobnost, ampak sodelovanje treh sistemov: vida, ravnotežnega organa v notranjem ušesu in propriocepcije - občutka za lego telesa, ki prihaja iz sklepov, kit in stopal.
Po štiridesetem se vsi trije rahlo poslabšajo, a to ni glavni razlog. Glavni razlog je neuporaba.
Sodoben dan poteka na ravnih, predvidljivih površinah, v obutvi z debelim podplatom, večinoma sede. Sistem, ki ni izzvan, se zmanjša - enako kot mišica.

Kako preveriš, kje si
Preprost test, ki ga lahko narediš doma. Stopi bos, roke ob telesu, dvigni eno nogo tako, da je stopalo ob gležnju druge noge. Zapri oči. Meri čas.
- Manj kot 5 sekund: sistem je zaspal. Napredek bo hiter.
- 5 do 15 sekund: povprečje za sedeč način življenja.
- 15 do 30 sekund: dobro.
- Več kot 30 sekund: nekaj že delaš prav.
Ta test naredi znova čez dva meseca. Skoraj vsi, ki vmes redno vadijo, se premaknejo za razred navzgor - in to je ena redkih meritev, kjer je napredek tako očiten.
Zakaj borilna veščina to naslavlja bolje od vaj na ravnotežnostni blazini
Ker je gibanje, ne poza. Stati na blazini je statična naloga. V resničnem življenju ravnotežje izgubiš med gibanjem - pri obratu, pri prehodu, pri koraku vstran. Kung Fu je sestavljen iz prehodov.
Ker je bos. Stopalo dobi informacijo o tleh, ki jo v obutvi nima.
Ker so pozicije nizke. Nizko težišče zahteva več dela stabilizatorjev kolka in gležnja kot pokončna drža.
Ker je počasno. Hiter gib skozi neravnotežje lahko preplavaš z zagonom. Počasen gib to razgali.
Ker je pozornost del vadbe. Ravnotežje je v veliki meri stvar pozornosti, in prav ta je tisto, kar borilna veščina in Qi Gong sistematično trenirata.
Pot tisočih milj se začne pod nogami.

Kaj lahko delaš doma
- Stoja na eni nogi med umivanjem zob. Trideset sekund na stran, vsak dan. Ko postane lahko, zapri oči.
- Bosa hoja po stanovanju. Najpreprostejši način, da stopala dobijo delo nazaj.
- Počasno obuvanje stoje. Namesto da sedeš. Deluje bolje kot marsikatera vaja.
- Hoja po robniku ali črti. Peta k prstom, počasi. Zveni otročje in ni.
- Vstajanje s tal brez rok. Najboljši posamični pokazatelj funkcionalnosti telesa po štiridesetem.
Kako hitro se vrne
Hitreje kot karkoli drugega. Ravnotežje je v veliki meri stvar živčnega sistema, ne tkiva - in živčni sistem se prilagaja v tednih, ne mesecih.
Po dveh tednih redne vadbe je razlika v testu z zaprtimi očmi običajno že merljiva.
Po dveh mesecih se pozna zunaj dvorane: pri hoji po neravnem, na stopnicah v temi, pri hitri spremembi smeri.
Prav zato je ravnotežje najbolj hvaležna stvar, na kateri lahko začneš delati po štiridesetem - in razlog, da ta zapis ni napisan kot opozorilo, ampak kot dobra novica.



