Strah pred prvim vstopom v dvorano: kaj če sem najslabši v skupini

Skupinska vadba v dvorani Body.Mind Ljubljana
Vsak v tej vrsti je nekoč stal pred vrati in okleval.

Ko ljudje povedo, zakaj so z vpisom odlašali leto ali dve, cena in urnik nista na prvem mestu. Na prvem mestu je stavek, ki ga slišimo skoraj dobesedno enak: “Bal sem se, da bom edini, ki nič ne zna.”

Ta strah je razumljiv in ga ne bomo pomanjševali. Bomo pa povedali, kaj se v resnici zgodi, ko človek vstopi.

Zakaj se ta strah sploh pojavi

Borilna dvorana je eden redkih prostorov v odraslem življenju, kjer si očitno in vidno začetnik. V službi imaš izkušnje, doma imaš rutino - tukaj pa boš stal v vrsti z ljudmi, ki gibe že poznajo, in delal nekaj, česar tvoje telo še ne zna. To je za odraslega neprijetno na način, na katerega pri desetih letih ni bilo.

Dodaj še podobe iz filmov - stroga disciplina, kričanje, poniževanje novincev - in dobiš predstavo, ki resnično odvrne marsikoga.

Učitelj popravlja držo vadečega
Popravek ni kritika. Je znak, da te je nekdo opazil.

Kaj se v resnici zgodi

Prvič: nihče te ne gleda. To zveni kot tolažba, a je preprosto dejstvo o tem, kako poteka ura. Vsak vadeči je zaposlen s svojim ravnotežjem, svojim dihom in svojo pozicijo. Občutek, da si v središču pozornosti, je skoraj vedno napačen.

Drugič: začetnik ni nikoli edini. Ker se pri nas ljudje vključujejo skozi vse leto in ne v enkratnih vpisnih rokih, je v skupini vedno nekdo, ki je prišel pred mesecem ali dvema. Skupine so majhne, tako da učitelj to lahko upošteva.

Tretjič: prvo uro nihče ne pričakuje, da boš karkoli znal. Pričakuje se, da boš poskusil in ustavil, ko bo dovolj.

V dvorani ni sramotno, da česa ne znaš. Sramotno bi bilo, če bi kdo iz tega delal predstavo - in tega pri nas ni.

Kaj pa telesna pripravljenost

Druga polovica istega strahu: “Nisem v formi.” Odgovor je enak. Ogrevanje je zasnovano postopno, položaje pa se da izvajati v več globinah - nizka pozicija je lahko globoka ali plitva in oboje je pravilno, dokler je drža prava. Nihče ne bo zahteval, da greš čez svojo mejo prvi dan. Ustaviš se, kadar hočeš, tudi sredi vaje.

Mirna vodna gladina v jutranji megli
Nelagodje pred vstopom je normalno - in mine hitreje, kot pričakuješ.

Praktični nasveti, če te je vseeno strah

  • Pridi deset minut prej. Mirno se preobleceš, vidiš prostor in ne vstopiš sredi vrveža.
  • Povej, da si prvič. Ena poved učitelju spremeni celo uro - vedel bo, kdaj priti do tebe.
  • Postavi se v drugo vrsto. Vidiš, kaj delajo drugi, in nisi na očeh.
  • Pripelji nekoga s seboj. Marsikomu je lažje, če se vpiše s prijateljem ali partnerjem.
  • Dogovori se sam s seboj za tri obiske. Prva ura pove malo - po tretji boš vedel, ali je to zate.

In če se izkaže, da ni zate

Potem si to ugotovil v eni uri namesto v naslednjih dveh letih razmišljanja. Nihče te ne bo pregovarjal. Vadbe potekajo na Ziherlovi 44 v Ljubljani; prijavi se in poglej, kako je videti v resnici.

← Nazaj na blog

Prvi korak je najtežji.
Naredi ga z nami.

ali piši na andrej@bodymindljubljana.si