Skoraj vsaka šola kitajskih borilnih veščin se prej ali slej sklicuje na Shaolin. Beseda nosi težo, ki jo je težko preveriti - nekaj med zgodovino, filmom in oglaševanjem.
Ker se nanjo sklicujemo tudi mi, je pošteno povedati, kaj Shaolin je, kaj ni in kaj od te tradicije dejansko pride v dvorano na Ziherlovi 44 v Ljubljani.
Kaj Shaolin sploh je
Shaolin (少林寺, “samostan mladega gozda”) je budistični samostan na gori Song v provinci Henan na Kitajskem, ustanovljen konec 5. stoletja. Ime izhaja iz mladega gozda na pobočju, ne iz česa bolj skrivnostnega.
Samostan je pomemben predvsem kot zibelka Chan budizma - kitajskega prednika japonskega zena. Borilne veščine so prišle kasneje in iz povsem praktičnih razlogov: samostan je bil bogat, oddaljen in ob trgovskih poteh, menihi pa so morali znati zaščititi sebe in romarje.
Kaj je mit in kaj ne
Mit: da je Bodhidharma, indijski menih, prinesel borilne veščine iz Indije in jih naučil menihe. Zgodba je lepa in nima zgodovinske podlage; prvi zapisi o njej so nastali več kot tisočletje po njegovi domnevni prisotnosti.
Mit: leteči menihi, neuničljiva telesa, skrivne tehnike, ki se prenašajo samo ustno. Tržna vrednost teh zgodb je velika, vadbena vrednost nična.
Ni mit: da je Shaolin stoletja gostil sistematično telesno prakso, povezano z dihom in meditacijo, in da je iz tega okolja izšla cela družina veščin, ki jih danes poznamo pod imenom Shaolin Kung Fu.
Ni mit: da je bil samostan večkrat porušen - nazadnje leta 1928 - in da je sodobni Shaolin v veliki meri rekonstrukcija, tudi turistična. To ni razlog za cinizem; je razlog za previdnost pri vsakem, ki obljublja “izvirno, nepretrgano linijo”.
Sedi tiho, ne delaj ničesar; pomlad pride in trava zraste sama.
Kaj iz te tradicije dejansko vadimo
Tisto, kar se je iz Shaolina ohranilo kot uporabno, ni kostum in ni rodovnik. Je metoda:
- Telo, dih in um kot ena vadba. Ne trije ločeni predmeti, ampak trije vidiki iste ure. Zato pri nas Qi Gong in Kung Fu nista ločena programa.
- Forme kot nosilec znanja. Pred tiskom in videom je bilo zaporedje gibov edini zanesljiv način, da se tehnika prenese čez generacije.
- Postopnost. Leta osnov pred čimerkoli naprednim. To je razlog, da tradicionalne šole delujejo počasneje in zdržijo dlje.
- Vadba kot navada, ne kot projekt. Samostanski ritem je bil dnevni, ne sezonski.
Kako je ta linija prišla v Ljubljano
Oba učitelja pri Body.Mind sta bila dolgoletna učenca in vaditelja v Shaolin templju Slovenija. To ni sklicevanje na oddaljeno Kitajsko, ampak na konkretno šolo in konkretne učitelje, pri katerih sta preživela leta.
Kar smo od tam prinesli v vadbeni center v Ljubljani, je struktura ure: dolgo ogrevanje skozi sklepe, osnove, forme, delo z dihom in šele nato borbeni del. Kar smo pustili zunaj, so pasovi kot prodajni argument, tekmovanja kot merilo in vsaka razlaga, ki se ne da preveriti na lastnem telesu.
Zakaj je to pomembno zate
Če iščeš borilno veščino v Ljubljani, boš naletel na več šol, ki se sklicujejo na isto ime. Sklicevanje samo po sebi ne pove ničesar. Kar pove nekaj, je:
- ali ti povedo, kdo je koga učil in kje;
- ali je v uri prostor za dih in umirjanje ali samo za intenzivnost;
- ali te popravljajo posamično ali samo štejejo ponovitve;
- ali ti obljubljajo rezultate v tednih.
Odgovore na to dobiš v eni uri, ne iz spletne strani. Tudi iz naše ne.
Kje to preizkusiš
Vadbe potekajo na Ziherlovi 44 v Ljubljani, jutranje in popoldanske, za odrasle in otroke. Prijaviš se lahko že z enim obiskom, da vidiš, kako izgleda ta tradicija v praksi - brez predznanja.
