Nov vadeči skoraj vedno naredi isto: gib, ki mu ga pokažemo počasi, ponovi hitro. Ne zato, ker ne bi poslušal, ampak zato, ker hitro skrije nerodnost.
To je natanko razlog, zakaj vadimo počasi.
Kaj hitrost skrije
Hiter gib ima zagon. Zagon opravi delo, ki bi ga sicer moral opraviti nadzor.
Če hitro spustiš v nizko pozicijo, te tja pripelje teža. Če se počasi spustiš v isto pozicijo, moraš vsak centimeter nadzorovati - in takrat se pokaže, kje se koleno vrti navznoter, kje se medenica zasuka in kje se dih ustavi.
Enako velja za udarec. Hiter udarec izgleda dobro tudi, kadar je struktura slaba. Počasen udarec razkrije, da rama vodi pred bokom in da moč ne pride iz tal.
Kaj počasnost gradi
- Nadzor skozi celoten obseg. Ne samo na začetku in koncu giba, ampak povsod vmes - tam, kjer se v resnici izgublja.
- Moč v neprijetnih kotih. Počasen gib obremeni mišico v vsakem položaju, ne samo v tistem, kjer je najmočnejša.
- Zavedanje telesa. Živčni sistem se uči iz informacij. Hiter gib jih pošlje premalo, prehitro.
- Dih. Pri počasnem gibu se takoj vidi, kje se dih zapre. Pri hitrem se to izgubi v splošnem naporu.
- Potrpljenje. Manj otipljivo in enako pomembno. Kdor zdrži počasi, zdrži tudi drugje.
Ni pomembno, kako počasi greš, dokler se ne ustaviš.
Kdaj dvignemo tempo
Ne po urniku, ampak po treh merilih.
Ko je struktura stabilna. Pozicija zdrži, tudi ko te nekdo rahlo potisne. Šele takrat ima hitrost na čem stati.
Ko dih zdrži. Če se dih zapre pri počasnem gibu, se bo pri hitrem popolnoma izgubil.
Ko gib ne potrebuje več pozornosti. Ko lahko med izvajanjem poslušaš navodilo, je gib pripravljen na hitrost.
Praviloma to pomeni tedne, ne dni - in za posamezno tehniko, ne za celotno vadbo. V isti uri lahko eno stvar delaš hitro in drugo počasi.
Kako to izgleda v Qi Gongu in Kung Fuju
V Qi Gongu je počasnost cilj sama po sebi. Gib se nikoli ne pospeši, ker je celotna vsebina prakse v tem, kar se med počasnim gibom da opaziti.
V Kung Fuju je počasnost orodje. Formo, ki jo bomo na koncu izvajali v tempu, mesece vadimo počasi. Hitrost je zadnja stvar, ki jo dodamo - in doda se skoraj sama, ko je vse ostalo na mestu.
Najpogostejša napaka
Ni hitenje. Je počasnost brez napetosti - gib, ki je počasen, ker je mlahav.
Prava počasnost je aktivna: kot da bi se premikal skozi vodo. Mišica dela ves čas, samo brez zagona. To je bistveno bolj naporno od hitrega giba in razlog, zakaj so ljudje po uri Qi Gonga presenetljivo utrujeni.
Kaj to pomeni zate na prvi uri
Če ti bo učitelj rekel, naj greš počasneje, to ni kritika tempa. Je povabilo, da nekaj opaziš.
In če ti bo počasi težje kot hitro, si na pravi poti - to je najbolj zanesljiv znak, da si res začel delati.
