Koliko individualnih ur potrebuješ, da se nekaj premakne

Učitelj v nizki stranski poziciji z iztegnjeno roko
Ena ura reši eno stvar. To je pogosto dovolj.

Vprašanje o številu ur nam ljudje redko postavijo naravnost, ker zveni, kot da bi se pogajali. Postavijo ga drugače: “koliko časa bo trajalo?”

Odgovor je odvisen od tega, kaj hočeš doseči. Tukaj so pošteni razponi, ki temeljijo na tem, kar dejansko vidimo.

Ena ura

Dovolj za eno konkretno vprašanje. Zakaj me pri tem gibu boli koleno. Zakaj mi po formi vedno zmanjka sape. Zakaj se v tej poziciji ne morem spustiti nižje.

V eni uri najdemo vzrok in dobiš eno ali dve vaji, ki ga naslavljata. To je največkrat vse, kar rabiš - in razlog, da veliko ljudi pri nas vzame eno uro na leto in nič več.

Ena ura ni dovolj za splošno izboljšanje, za učenje forme ali za začetek vadbe iz nič.

Vadeči med treningom v svetli dvorani
Med urami mora biti čas, da se popravek usede.

Tri ure

Standardni paket za vstop. Tri ure v treh do štirih tednih dajo dovolj, da:

  • postaviš osnovno stojo in prenos teže,
  • se naučiš kratkega zaporedja od začetka do konca,
  • razumeš, kaj v tvojem telesu potrebuje največ pozornosti,
  • vstopiš v skupino brez občutka, da si edini, ki ne ve, kam z rokami.

Za popolne začetnike, ki jih skupina straši, je to najbolj smiselna naložba. Po treh urah gre večina v skupino in individualnih ur ne potrebuje več mesece.

Šest do osem ur

Smiselno v treh primerih.

Po poškodbi. Vrnitev v vadbo po operaciji ali daljšem premoru potrebuje več nadzora, dokler ne veva oba, kaj telo prenese.

Pri kronični bolečini. Tu se ne dela na eni stvari, ampak na vzorcu, in vzorec potrebuje več ponovitev z nadzorom.

Pri konkretnem cilju z rokom. Priprava na izpit, nastop ali dogodek.

V vseh treh primerih je razmik med urami pomembnejši od števila. Ena ura tedensko je optimalno; dve na teden je izguba, ker se popravek nima kje usesti.

Megleno jesensko pot skozi gozd
Napredek se ne meri v urah, ampak v tem, kaj ostane po njih.

Kdaj več ur ne pomaga

To je najpomembnejši del zapisa.

Če ne vadiš vmes. Individualna ura pokaže smer. Delo opraviš ti, med urami. Deset ur brez domače vadbe da manj kot tri ure z njo.

Če iščeš motivacijo. Individualna ura je slabo orodje za to. Skupina je boljša in cenejša.

Če je težava kondicija. Kondicijo gradi volumen, ne natančnost. Za to potrebuješ več ur vadbe, ne dražjih.

Če pričakuješ hitro spremembo gibljivosti. Tkivo se prilagaja mesece. Nobeno število ur tega ne pospeši.

Ni pomembno, kako počasi greš, dokler se ne ustaviš.

Kako to izgleda v praksi

Naši vadeči se najpogosteje razvrstijo v tri skupine.

Občasni. Ena ura, ko se pojavi vprašanje. Enkrat ali dvakrat letno. To je najbolj razširjena oblika.

Vstopni. Tri ure na začetku, nato skupina. Individualna ura se vrne po pol leta ali letu.

Redni. Ena ura na mesec, dolgoročno, poleg skupinske vadbe. Teh je najmanj in največkrat gre za ljudi z zdravstveno omejitvijo ali z zelo specifičnim ciljem.

Kako se odločiti

Ne odločaj vnaprej. Vzemi eno uro, poglejva, kaj se pokaže, in se potem odloči.

Če po prvi uri ocenimo, da boš dosegel več v skupini, ti to povemo. Če ocenimo, da potrebuješ tri ali osem, prav tako.

Individualne ure izvajamo na Ziherlovi 44 v Ljubljani, po dogovoru tudi dopoldne ali med vikendom.

← Nazaj na blog

Prvi korak je najtežji.
Naredi ga z nami.

ali piši na andrej@bodymindljubljana.si