Vprašanje o poškodbah je pogosto in upravičeno, še posebej pri starših in pri ljudeh po štiridesetem. Odgovor, ki ga zaslužijo, ni “pri nas se to ne dogaja”, ampak pošten opis tveganj in tega, kaj z njimi počnemo.
Kje se ljudje v resnici poškodujejo
Nasprotno od pričakovanj: udarci so redek vzrok. Poškodbe, ki jih vidimo, so večinoma tri vrste.
- Preobremenitve. Koleno, ki dobi preveč nizkih pozicij prehitro. Ahilova tetiva pri nekom, ki je prej deset let sedel. To je daleč najpogostejša skupina.
- Zvini in nategi pri ogrevanju. Skoraj vedno takrat, ko človek zamudi in preskoči prvi del ure.
- Praske in odrgnine pri delu s partnerjem. Neprijetne, nikoli resne - in skoraj v celoti odpravljene s kratkimi nohti in snetim nakitom.
Kaj naredimo, da se to ne zgodi
Dolgo ogrevanje. Prvih petnajst do dvajset minut ure gre za sklepe: kroženja, postopno večanje obsega, šele nato obremenitev. Ni to izguba časa pred “pravo vadbo” - je pravi razlog, da se poškodbe ne zgodijo. Kdor pride pozno, se ogreje posebej, preden se pridruži.
Stopnjevan kontakt. Borilni del ure ni prosta borba. Tehnike se najprej vadijo v zraku, nato s partnerjem brez sile, nato z omejeno silo in šele veliko kasneje z odporom. Nihče ne stopi v naslednjo stopnjo, ker si tako želi - vanjo ga spusti učitelj.
Majhne skupine. To je najbolj podcenjen varnostni ukrep. Učitelj, ki ima pred sabo deset ljudi, vidi koleno, ki se uklanja navznoter, in ga popravi, preden postane težava. Pri tridesetih ljudeh tega ne vidi nihče.
Poškodba se skoraj vedno napove. Vprašanje je le, ali je v prostoru nekdo, ki napoved opazi.
Kaj lahko narediš sam
- Pridi pravočasno in ogrevanja nikoli ne preskoči.
- Povej za stare poškodbe ob prvem obisku - koleno, križ, rama, karkoli. To ni izgovor, ampak podatek, ki spremeni, kaj boš tisto uro delal.
- Loči napor od bolečine. Pekoče mišice so v redu. Ostra, točkasta bolečina v sklepu ni; pri njej se ustavi in povej.
- Ne tekmuj v garderobi. Največ poškodb pri odraslih nastane, ko nekdo hoče držati korak z nekom drugim.
Kaj pa če se vseeno zgodi
Vadba se prilagodi, ne prekine. Ob poškodovanem gležnju se da delati z rokami in dihom, ob poškodovani rami z nogami in pozicijami. Prav ta prilagodljivost je ena od prednosti kitajskih veščin: vedno ostane nekaj, kar lahko vadiš.
