Samoobramba za ženske je področje z največ ponudbe in največ napačnih obljub. Ta zapis poskuša ločiti eno od drugega - brez zgodb o šibkih točkah in brez enega giba, ki reši vse.
Kaj o resničnih situacijah vemo
Podatki so precej dosledni in se razlikujejo od tega, kar prikazujejo tečaji.
Napadalec je največkrat znan. Večina nasilja nad ženskami se ne zgodi v temni ulici, ampak v znanem okolju in s strani nekoga, ki ga žrtev pozna. To spremeni vse - od tega, kdaj se situacija začne, do tega, kaj je sploh mogoče.
Situacija se stopnjuje. Redko se začne z napadom. Začne se z besedami, prehodom meje, poskusom osamitve.
Odločilno je zgodaj. Kar se da narediti, se največkrat da narediti v fazi, ko še ni fizičnega stika.
Iz tega sledi, kaj je vredno vaditi - in to ni vrsta prijemov.
Trije miti, ki so nevarni
Mit 1: obstajajo šibke točke, ki izničijo razliko v moči. Oči, dimlje, koleno. Vse tri delujejo v teoriji in vse tri je težko zadeti pri utripu 170, na osebo, ki se premika in se brani. Zanašanje nanje ustvari napačno samozavest.
Mit 2: en tečaj je dovolj. Tehnika, ki jo poznaš, a je nisi ponovil stokrat, pod stresom ne obstaja. To ni vprašanje volje, ampak fiziologije.
Mit 3: sprej ali alarm rešita situacijo. Oboje je lahko koristno in oboje zahteva, da ga imaš v roki, ne v torbi, in da si ga pripravljena uporabiti brez oklevanja. Brez vadbe je verjetnost, da ga uporabiš pravočasno, majhna.
Kaj dejansko deluje
- Razdalja. Prepoznati vstop v tvoj prostor prej, kot se zgodi karkoli drugega. Najbolj uporabna veščina in edina, ki se prenaša v vsakdanje življenje brez izjeme.
- Glas. Glasen, kratek, brez pojasnjevanja. Postavi mejo, pritegne pozornost in - najbolj podcenjeno - sproži tvoj lastni izdih.
- Meja v besedah. “Ne.” “Nehaj.” “Stopi nazaj.” Vaditi to naglas je za marsikatero žensko najtežji del vadbe in tisti z največ učinka.
- Osvoboditev iz prijema. Nekaj tehnik, ki delujejo z veliko mišično skupino in ne zahtevajo natančnosti. Ne dvajset, tri.
- Sposobnost teči. Podcenjeno in odločilno.
Mehko premaga trdo. Nežno premaga togo.
Zakaj tradicionalna kitajska veščina za to ni slaba osnova
Kitajske veščine so se razvile v okolju, kjer si bil pogosto manjši in šibkejši od nasprotnika. Zato je logika tehnike zgrajena okoli strukture, kota, razdalje in časovnice - ne okoli tega, kdo koga premakne s silo.
To ne pomeni, da je razlika v velikosti nepomembna. Pomeni, da sistem ni zasnovan na predpostavki, da si močnejši.
Kaj delamo pri nas
Samoobrambe ne izvajamo kot ločen tečaj za ženske. Razlog je preprost: kar deluje, potrebuje mesece ponavljanja, in tečaj s koncem tega ne more dati.
Namesto tega je samoobrambni del vpet v redni Kung Fu program - razdalja in drža od prve ure, glas in meja v vajah s partnerjem, tehnika postopoma. Skupine so mešane, kar je za to vadbo prednost: vaditi z ljudmi različnih velikosti je edini način, da izveš, kaj deluje in kaj ne.
Kdor se z borbenim delom ne želi ukvarjati, se z njim ne ukvarja. Razdalja, drža in glas ostanejo del vadbe tudi takrat.
Kaj lahko narediš danes
- Vadi glasen “ne” naglas. Doma, enkrat. Prvič je vsem nerodno.
- Telefon v žep, ko hodiš sama.
- Bodi pripravljena, da si nevljudna. Največja ovira pri postavljanju meje ni strah, ampak vzgoja.
Če te zanima nadaljevanje, se lahko prijaviš na en obisk pri nas na Ziherlovi 44 v Ljubljani.
