Pet živali šaolinskega Kung Fuja: zgodovina in pomen živalskih stilov

Vadeči v nizki borilni poziciji na treningu Kung Fuja
Živalski stili niso oponašanje živali - so imena za različne kvalitete giba.

Malo podob je tako trdno zraslih s Kung Fujem kot živali: tiger, žerjav, kača. Filmi so iz njih naredili folkloro, zato je vredno povedati, kaj živalski stili v resnici so - ne kostum in ne gledališče, ampak eden najstarejših pedagoških prijemov v zgodovini telesne vadbe.

Od kod živali: zdravnik pred borilcem

Prva sistematična “živalska vadba” na Kitajskem sploh ni bila borilna. V 2. stoletju je zdravnik Hua Tuo sestavil Igro petih živali (Wuqinxi) - zdravstvene vaje po vzoru tigra, jelena, medveda, opice in ptiča. Njegova logika je bila preprosta: vsaka žival uteleša drugačen način gibanja, telo pa ostane zdravo, če pozna vse.

Borilne šole so kasneje isti prijem uporabile za svoj namen. V šaolinski tradiciji se je izoblikovala peterica, ki jo poznamo danes: tiger, žerjav, leopard, kača in zmaj; v južnih in severnih šolah so se ji pridružile še druge - najbolj znana med njimi je bogomolka, katere stil naj bi v 17. stoletju ustvaril mojster Wang Lang po opazovanju žuželke na lovu.

Borilna preža med treningom Kung Fuja
Vsaka žival odgovarja na isto vprašanje drugače: kje je moč in kam gre.

Kaj katera žival uči

Ključno je razumeti: žival ni tehnika, ampak kvaliteta giba. Ista roka, isti korak - druga energija.

  • Tiger uči neposredno moč: nizko težišče, močan prijem, pogum iti naravnost. Krepi kosti, hrbet in odločnost.
  • Žerjav uči ravnotežje in razdaljo: stojo na eni nogi, lahkotnost, natančnost. Razvija mirnost v nestabilnem položaju.
  • Leopard uči hitrost: krajše, prožnejše gibe, eksplozivnost iz sproščenosti. Moč brez okornosti.
  • Kača uči mehkobo in zvezen tok: gib, ki ne udari, ampak prodre; občutljivost namesto sile.
  • Bogomolka uči potrpežljivost in časovni občutek: čakati, vezati, izkoristiti trenutek - največja lekcija za nestrpne.

Učenec vpraša: “Katera žival je najmočnejša?” Učitelj: “Tista, ki jo ta hip potrebuješ in je nimaš.”

Zakaj so živali dobra pedagogika

Pred pisnimi priročniki in videom je bila podoba živali najboljši način, da se kvaliteta giba zapomni in prenese. Rečeš lahko “spusti težišče, poveži prste v močan prijem in pojdi naravnost” - ali pa rečeš “tiger” in telo razume hitreje. Podoba dela namesto dolge razlage; zato so živalski stili preživeli stoletja, v katerih se je izgubilo marsikaj drugega.

Druga vrednost je psihološka. Vsak človek ima eno žival “zastonj” - kvaliteto, ki mu je blizu - in vsaj eno, ki se ji izogiba. Močan vadeči se rad skrije v tigra in beži pred kačo; gibčen v kačo in beži pred tigrom. Delo na “svoji najšibkejši živali” je eden najstarejših opisov tega, čemur bi danes rekli razvoj izven cone udobja.

Skupinska vadba Kung Fuja v dvorani Body.Mind Ljubljana
V dvorani se živali srečajo v enem telesu - vadečem.

Živali pri vadbi v Ljubljani

Pri Body.Mind živalskih stilov ne učimo kot ločenih programov in ne delamo predstav. Kvalitete petih živali so vpletene v osnove in forme, ki jih vadimo: nizke pozicije nosijo tigra, ravnotežne drže žerjava, hitri prehodi leoparda, mehki vezni gibi kačo. Otroci jih spoznajo bolj po imenu in podobi, odrasli bolj po občutku - cilj pa je za vse isti: telo, ki zna biti močno, hitro, mehko, mirno in potrpežljivo. Vseh pet - ne samo ena.

← Nazaj na blog

Prvi korak je najtežji.
Naredi ga z nami.

ali piši na andrej@bodymindljubljana.si