Ko nas pokliče nekdo pri petinšestdesetih, se pogovor skoraj vedno začne z opravičilom: “Verjetno sem prestar.” Ni. Kitajske veščine so med redkimi, ki jih je mogoče smiselno začeti v tem obdobju - ne kot bledo različico prave vadbe, ampak kot vadbo, ki je bila za to starost vedno tudi mišljena.
Kaj se po šestdesetem res spremeni
Tri stvari, ki jih velja pogledati odkrito. Ravnotežje se poslabša, ker se zmanjša občutljivost v stopalih in počasneje delujejo popravljalni refleksi. Mišična masa upada, najhitreje v nogah in najhitreje pri tistih, ki sedijo. Okrevanje traja dlje, kar pomeni, da je vsakodnevna zmerna vadba boljša od dveh napornih na teden.
Kar se ne spremeni: sposobnost učenja giba. Telo se novih zaporedij uči tudi pri sedemdesetih, samo počasneje in z več ponovitvami.
Kaj obdržimo
- Ogrevanje in kroženje sklepov v celoti - to je najpomembnejši del ure in po šestdesetem še bolj kot prej.
- Pozicije, a v višji različici. Nizka pozicija, izvedena plitvo in pravilno, je odličen trening za noge in ravnotežje.
- Forme. Zaporedja gibov so hkrati vadba za spomin in za ravnotežje. Prav to je razlog, da so v kitajskih parkih zjutraj polni ljudi, ki jih vadijo pri osemdesetih.
- Qi Gong in dih - brez omejitev, saj je bil za to zasnovan.
Kaj spustimo
Skoke, padce in borbo s polnim kontaktom. Globoke pozicije, če kolena tega ne prenesejo. Dolge serije brez odmora. Nič od tega ni bistveno za veščino - in prav v tem je razlika med Kung Fujem in tekmovalnim športom.
Cilj po šestdesetem ni več moč. Cilj je, da ostaneš tisti, ki hodi po stopnicah brez oprijemanja.
Zakaj je ravnotežje najpomembnejše
Ker je padec pri tej starosti dogodek, ki lahko spremeni življenje. Ravnotežje pa je sposobnost, ki se odziva na vadbo hitreje kot skoraj katerakoli druga - merljive izboljšave se pokažejo v nekaj mesecih.
Kung Fu ga uri na tri načine hkrati: s stanjem na eni nogi, s prenašanjem teže med pozicijami in z bosim vadbenim delom, ki povrne občutljivost stopala. Zadnja postavka je pogosto najbolj podcenjena - stopalo je prvi organ, ki zazna, da izgubljaš ravnotežje.
Kako začeti
Priporočamo dvoje. Prvič, začni z nekaj individualnimi urami, da učitelj vidi, kaj tvoje telo prenese, in postavi različico vaj zate. Drugič, po tem se vključi v redno skupino - druženje in ritem sta pri vztrajanju pomembnejša, kot se zdi.
In povej za vse, kar imaš: umetni kolk, visok pritisk, težave z ravnotežjem, zdravila. Nič od tega ni ovira, vse pa spremeni, kako sestavimo uro.
